Družbena omrežja

Dužbena omrežja so podskupina družbenih medijev, katere najlažje razumemo kot skupino novih spletnih medijev, ki so jim skupne naslednje lastnosti:

  • PARTICIPACIJA – spodujanje odzivanja na sporočila, brisanje mej med medijem in občinstvom.
  • ODPRTOST – odprtost do poslušanja, sprejemanja povratnih informacij brez omejitev.
  • POGOVOR – tradicionalni mediji so namenjeni enosmernemu sporočanju, družbeni pa so usmerjeni k pogovoru, torej dvosmerni komunikaciji.
  • SKUPNOST – možnost formiranja skupnosti in učinkovite komunikacije z njo oziroma znotraj nje. Skupnosti si lahko delijo podobne interese,  kot je na primer podoben pogled na politiko ali priljubljenost aktualne TV serije.
  • POVEZLJIVOST – Večina družbenih omrežij stremi k povezljivosti z drugimi stranmi, viri in ljudmi. To lastnost s pridom izkoriščajo predvsem podjetja, ki komunicirajo preko družbenih kanalov.

Družbene medije trenutno (pišem trenutno, ker se iz leta v leto pojavi kakšen nov) delimo na šest podskupin:

  1. DRUŽBENA OMREŽJA (Facebook, Instagram, LinkedIn, Snapchat, WhatsApp in ostali)
  2. BLOGI (ravno berete enega izmed njih)
  3. SPLETNE ENCIKLOPEDIJE (Wikipedia)
  4. PODCASTI (zvočni ali video zapis blogov)
  5. FORUMI (pri nas je trenutno najpopularnejši MedOver.net)
  6. MIKROBLOGI (Twitter, 9GAG)
  7. VSEBINSKE SKUPNOSTI (skupnosti, ki kreirajo slikovno in video vsebino – Pinterest, Flickr, YouTube)

Termin družbena omrežja se v Sloveniji v večini uporablja za vse zgoraj naštete podskupine družbenih medijev, v resnici pa zajemajo le en del tega. Da bi bila naša komunikacija na družbenih omrežjih uspešna, se moramo poglobiti v vsak posamezen kanal in ga razumeti do potankosti. Še bolj pomembno pa je, da razumemo, zakaj želimo komunicirani na posameznem kanalu, kaj bo naša vsebina in komu jo bomo komunicirali.

V kolikor vas zanimajo takšna vprašanja, spremljajte moj blog ali pa mi postavite vprašanje.