Skočila sem čez lužo – 1. del

Pa ne tisto, ki jo naredi nevihta. Prvič sem obiskala ZDA, natančneje ”The sunshine state” – Florido. In ker sem nad potovanjem tako navdušena, bi rada nekaj utrinkov in zgodb delila tudi z vami. Da moji blog zapisi ne bodo predolgi, sem jih razdelila na tri dele. Najprej pa …

ODPOVEDALI SO MI LETE

Natanko 6 dni preden bi morala iz Milana odpotovati z direktnim letom v Miami, sem na e-mail dobila sporočilo, da je letalska družba Air Italy šla v stečaj in s tem odpovedala vse nadaljnje lete. Bojda naj bi dobili denar nazaj, ampak nihče ne ve kdaj ali če sploh. Mislim, da sem potrebovala 3-krat prebrati sporočilo, da sem mu zares verjela in že začela razmišljati, koliko denarja sem vrgla stran, da zdaj sploh ne bom odpotovala. Še dobro, da me je prijateljica spodbudila k iskanju novih letov in tako sem našla dokaj ugodno povezavo iz Münchna preko Dublina in nato v Miami. GoOpti mi je povrnil 80% dobropisa, žal pa sem bila prepozna, da bi mi lahko zagotovil prevoz na letališče v München. Najugodnejša opcija je bil FlixBus, vendar sem bila zato na letališču kar ur prej. Pa nič zato, po vsej tej ”paniki” sem bila vesela, da sploh grem. In glede na kasnejši izbruh koronavirusa v Italiji, sem imela dejansko še srečo v nesreči.

POT JE TRAJALA 29 UR

Ampak je bila vredna, ko sem zagledala Grega – mojega najboljšega prijatelja, ki se je nekaj let nazaj preselil v ZDA. S prijateljem sta se ravno en dan prej iz Miamija preselila v Fort Lauderdale, ki je nekaj minut stran. Spala sem v njunem stanovanju, ki ga imata v najemu in mu zraven pripada bazen, fitnes, savne. Noro! Že samo to bi bil lahko dopust sam po sebi. Pa seveda nismo ostali pri tem.

MIAMI SOUTH BEACH

Čeprav ima v imenu plažo, ta najznamenitejši del Miamija ne zajema samo dolge peščene plaže, temveč najbolj prestižne restavracije, hotele, trgovine, avtomobile. Kljub močnemu vetru, sta bila vreme in voda zelo topla. Počutila sem se, da sem končno ”spet doma”. Kdor me malo bolj spremlja ve, da sem morska deklica in oživim, ko pridem blizu morja. Pot do tja je bila iz Fort Lauderdale-a sicer kar dolga (približno 50 minut), ampak za ZDA je to še zelo malo. Prvič sem se peljala po 6-pasovnici, spoznala kako poceni je gorivo je tukaj čez Atlantik in kako nestrpni vozniki so lahko Američani. Na South Beach-u smo opazili tudi nekaj surferjev in definitivno me je prijelo, da bi še sama zajahala kakšen val. Vendar je bil naš urnik tako natrpan, da mi žal ni uspelo. Pa kdaj drugič!

FORT LAUDERDALE

Fort Lauderdale v razmerju do Miamija najlaže opišem tako kot bi opisala Domžale v razmerju do Ljubljane (le, da je oddaljenost med njima nekoliko večja). Je precej bolj prijetno in umirjeno mesto z veliko lepšo in manj obljudeno plažo kot pa je Miami South Beach. Glavna ulica Las Olas je kljub ameriškim zastavam na 1 meter, malo bolj evropska. Veliko je italijanskih in francoskih restavracij, pa tudi sam izgled ulic in hiš je drugačen kot v centru Miamija. Ni ogromnih visokih stolpnic, ni toliko brezdomcev. Skoraj vsaka hiša ima svoj bazen in palme pred vhodom. Si predstavljaš? Stopiš čez vrata in senco nad tvojo hišo delajo tri visoke palme, vsak trenutek pa se lahko sprostiš s skokom v vodo. Vsekakor razumem, zakaj sta se Grega in partner preselila sem.

DONČIĆ VS. DRAGIĆ

Valda sva šla z Gregom na NBA tekmo! Pol Slovenije je šlo, ker dejansko smo v vrsti na vhodu stali sami Slovenci. Sedeže sva imela sicer kar visoko, ker je cena spodnjih prav tako visoka. Kljub temu pa je bilo vzdušje v dvorani noro. Tekmo so poimenovali kar ”slovenska noč” in prav vsakega izmed vmesnih šovov so posvetili Slovencem. Po dvorani je odmevala Golica in ob vsem tem sva se neizmerno zabavala. Žal sama košarka ni bila tako atraktivna in zanimiva kot sem pričakovala, tudi Dončić in Dragić sta imela nemalo težav. Vendar zaradi tega moja izkušnja ni bla nič kaj slabša. Z veseljem bi jo ponovila in zdaj razumem, zakaj Slovenci v takem številu pripotujejo samo zaradi ogleda tekme.

V naslednjem blog zapisu delim z vami najbolj spontano, najbolj zabavno, najbolj presenetljivo, najbolj čudno izkušnjo iz dnevnega izleta na Key West.

2 misli o “Skočila sem čez lužo – 1. del

Komentiranje je onemogočeno.