Mini kolumna: Kako naj se odločim?

V življenju večkrat pridemo do neke prelomnice ali stopnje, ko se moramo odločiti, kako naprej. Ko moramo izmed mnogih možnosti izbrati tisto, ki naj bi bila prava. Ampak, kako za vraga veš, kaj je najboljša odločitev in kako jo sploh odkriti?

Iskreno povem – nimam pojma.

In ravno zato se sprašujem. Imam namreč nešteto želja, ki bi jih rada in lahko uresničila, ampak ker se ne morem odločiti le za nekaj izmed njih, ne uresničim nobene. In s tem, ker se ne odločim, ostajam na istem. V coni udobja, kjer pa niti ni več tako udobno in kar kliče po spremembah.

Zakaj se ne morem odločiti? Ker bi rada vse. Saj me poznate, rada bi vse in takoj in zdaj. Vem, da za karkoli bi se odločila, bi mi uspelo. Morda se sliši preveč samozavestno, ampak če se nečesa lotim, bom v tem dobra in uspešna. Ja, kje pa je potem problem?
Po eni strani problem, po drugi strani prednost. Imam kar nekaj znanj in sposobnosti, ki mi ne olajšujejo mojih odločitev temveč otežujejo. Všeč mi je tako veliko stvari in tako malo časa imajo dnevi, tedni, leta, da vsega enostavno ne morem početi. Dejansko sem našla problem v tem, da znam toliko stvari (samo za primer: prejšnji teden sem popolnoma šokirala sodelavce s tem, da znam montirati videe), zato ker ne vem kaj bi med temi stvarmi izbrala, da bo moje dolgoročno poslanstvo. Je to pisanje, ali raje nastopanje? Kaj pa ustvarjanje? Ah ne, morda pa raje potovanje? Me razumete?

Kako naprej? 

Zagotovo obstaja možnost, da lahko počnem vse. Prepričana sem bila in poskusila v svoje dneve vnesti vse. In iz tega sem se naučila, da žal ne bo šlo tako preprosto. Da se bom morala odločiti za prioritete, saj dnevi nimajo dovolj ur in jaz ne dovolj energije ali denarja, da bi lahko res vse počela. In predvsem v vsem uspela. Nemogoče.

Kljub temu, da je seznam stvari, ki jih počnem ali bi jih rada počela dolg, pa vem kaj v prihodnosti zagotovo ne bi rada počela. Ko sem bila nazadnje pred večjo odločitvijo, sem si tako zastavila dve vprašanji: 

  • Ali mi bo odločitev za ta projekt kakorkoli dolgoročno pomagala, da delam eno izmed teh stvari, ki si jih želim? JA, finančno.
  • Ali želim to dolgoročno početi? NE, nikakor.

Odgovor na drugo vprašanje mi je pomagal do odločitve, da kljub materialnim dobrinam, zavrnem sodelovanje pri omenjenem projektu, saj tega ne želim početi v prihodnosti. Jeeej, pa sem en korak bližje temu. Morda pa me bodo takšne odločitve postopoma korak za korakom usmerile v pravo smer in pravo odločitev. Upam.

Ko pa že ravno razmišljam o odločitvah, se mi poraja še eno vprašanje. Ali moramo za spremembo in odločitev vedno doživeti neko prelomnico?

Splošno znano je, da se dekle vedno odloči za spremembo pričeske ali drastično hujšanje, ko se razide s fantom. Ali pa fant za spremembo službe ali prebivališča v istem primeru. Ali v življenju vedno rabimo nek dogodek, ki nas bo pripravil do tega, da sprejmemo odločitev in stopimo izven cone udobja? Mislim, da ne. Ampak vsekakor je veliko težje odločitev za spremembo sprejeti brez nekega dogodka. Ker potem to odločitev lahko opravičujemo s tem dogodkom. Če nam pričeska kasneje ne bo všeč, lahko rečemo, da je bil to ”trenutek slabosti” in da nismo bili pri sebi, ko smo se za to odločili. Potrebujemo rezervnega krivca, če se naša odločitev ne bo izkazala za najboljšo.

Vsi delamo napake in iz napak se učimo. Pa še en klasičen rek: ”Kdor ne tvega, ne bo nikoli vedel”. Za spremembo in odločitev ne potrebujemo prelomnic. Ne potrebujemo krivca za slabe odločitve. To vsaj so odločitve. Vsaka odločitev, vsak cilj je boljši, kot pa noben. Zato brcnite sami sebe v rit (s tem resno mislim tudi nase) in sprejmite odločitev, ki jo odlašate. Izberite svoje dolgoročne prioritete in naj bodo vsi vaši naslednji koraki samo pomoč, da te cilje prej dosežete.

In zdaj bo to prebrala še 5x, da svoje nasvete resno začnem upoštevati tudi sama.