Mini kolumna: Ljudje s(m)o nesramni

”No shit, Sherlock!”, vas je verjetno večina pomislila ob tem naslovu. Čeprav je trditev tako splošna in logična, sem se vseeno odločila, da zapišem nekaj misli o tem, saj se mi zadnje čase zdi, da vas je treba opomniti na posledice, ki jih lahko prinese nesramnost in nerazumevanje drugega.

V svoji zadnji Instagram objavi sem zapisala, da sem naivna, ker v ljudeh vedno vidim najboljše in od njih vedno pričakujem dobre namene. Sem se pa naučila, da je žal na svetu vse več takšnih, ki si tega ne zaslužijo. V današnji družbi je namreč že tako težko ostati samosvoj, samozavesten in pogumen. Splet je vsakemu posamezniku poleg neskončne baze informacij prinesel tudi neskončno moč in svobodo govora. To pa si marsikdo jemlje kot pravico, da pove vsem in vse kaj si misli. Ne glede na to, ali ima prav, ali bo kdo zaradi tega nosil posledice, ali bo s tem kaj spremenil. Opisala vam bom tri aktualna dogajanja, v katerih je sodeloval tudi marsikdo od vas in niti ni pomislil, da bi s tem lahko škodil akterjem v teh zgodbah.

Boris Kobal in ukradena predstava

Čeprav dvomim, da ne bi vedeli o čem govorim, lahko svoje znanje o tem ”škandalu”, kot mu pravijo, obnovite tukaj. Gre za to, da se je, sicer spoštovan slovenski umetnik, ki je za razvoj slovenskega gledališča, komedije in tv oddaj naredil res veliko, okoristil in podpisal pod predstavo, ki ni njegova avtorska. Ko je na dan prišla resnica, pa se je začelo. Mediji so zgodbo napihnili in jo ”vlekli” v javnosti veliko dlje časa, kot bi bilo to sploh potrebno, s tem pa so spodbudili ljudi, da se na to odzovejo. In seveda so/ste se. Odzivi so bili pričakovano nesramni:

  • ‘’Kobal, vsrau si ga…. ampak za ono brezoblično gmoto muck in vodauhajajočo makarovič si CAR.’’
  • ‘’Goljuf gotof si!’’
  • ‘’A najlazji je kradit ,ko te dobijo pa izgovori,samo da ni treba vrniti,ampak mel pa je ,al pa se ma!!!!!najvecje barabe so lih teli na tv,kar pa ljudje mislijo da ker so na televiziji delajo da so pa dobri ljudje,vzgledni,ne vsi,tako je!!!!vse enkrat pride na svetl!!!’’
  • ‘’Kriminalec, ki se skuša zasmiliti ljudem’’
  • ‘’Fukn se pod vlak’‘

Res ne veste, s kakšno težavo sem te komentarje zapisala zdaj. Sram me je, da moram to sploh prebirati. In takšnih komentarjev je na spletu ogromno. Se strinjam, da kraja predstave in avtorskih pravic zagotovo ni primerna za umetnika njegovega kova. In prav je, da se krajo kaznuje. Vendar ne z javnim poniževanjem in linčanjem. Ste pomislili kdaj, kako se počuti g. Kobal? Že tako in tako bo nosil posledice kraje do konca življenja, zato zagotovo ne potrebuje še javnega trpinčenja in žaljenja vse povprek. Ne rabim spominjati na ravnatelja, ki je zaradi javnega in medijskega linčanja storil samomor. Besede imajo strašno moč! Postavite se na njegovo mesto in si predstavljajte, da berete takšne komentarje. Lepo, kajne?

EMA 2019 – ogorčenje nad zmagovalcema

Trenutno najbolj vroča tema razprave v javnosti je letošnji izbor za pesem, ki bo Slovenijo zastopala na Evroviziji. Presrečna sem, da bosta to Zala Kralj in Gašper Šantl s pesmijo Sebi. Kot vsako leto, pa se z izbiro seveda ne strinjajo vsi. Žal pa se mi zdi, da je to nestrinjanje letos še posebej izraženo. Ko sem po izboru brala komentarje, sem se skoraj sama začela jokati. Zaradi ljudi, ki ne vedo, koliko bolečine lahko povzročijo s svojimi besedami. Samo nekaj primerov:

  • ”katastrofalna pesem pevka niti ust ne zna pravilno odpirati njena barva glasu je odvratno neizrazita nima posluha pesem pa je po domače eno samo jamranje. noro katastrofa’’
  • ‘To si nekdo dela norca iz slovenske muzike in nas.’’
  • ‘’katastrofa… sj to sploh pesem ni.. kr neki’’
  • ‘’a res nimamo kaj bolsega da bi se sploh prijavlo! sramota Sloveniji’’

Če se navežem na zadnji komentar, sramota! Pa ne zaradi pesmi, sram me je vaših komentarjev. Sram me je, da sem med takšnimi komentarji našla ogromno znancev. Prav pritisk se mi dvigne, ko to vidim. Seveda ima vsak pravico, da izrazi svoje mnenje, ampak z blatenjem glasbenikov to zagotovo ni način. Nihče vas ne sili, da poslušate to glasbo. Nihče vas ne sili, da ju podpirate. Zakaj se torej obremenjujete z nečem, kar nima vpliva na vas? Ker vaši komentarji žal imajo vpliv na njiju. Zala in Gašper sta čudovita mlada glasbenika, ki sta trdo delala za to. Ob takšnih komentarjih pa jima bo verjetno postalo precej žal, da sta se na EMO sploh prijavila. Predstavljajte si, da bi takšne komentarje morali prebirati vaši otroci, ki niso nič storili narobe, še celo nasprotno, svojo državo želijo zastopati na tekmovanju. Moram sploh še kaj dodati, nesramneži?   Poslanec in ukraden sendvič

Poslanec in ukraden sendvič

Odmevno novico preteklega tedna si lahko preberete tukaj. Ne bom komentirala dejanja tega človeka ali načina, kako je sploh to te bizarne novice sploh prišlo. Niti ne bom kopirala še enega paketa nesramnih komentarjev. Bom pa nekaj priznala. Oglaševanje je lahko precej podlo. Hinavsko. In ne glede na to, kako grdo se mi zdi, da se takšne škandale javno komentira, nas oglaševanje in družba silita v to, da vseeno jih. Mnoga podjetja in oglaševalske agencije v Sloveniji (tudi pri nas smo razmišljali o tem) so se namreč okoristile z dejanjem tega poslanca in ga uporabila za promocijske namene svoje znamke in pridobivanje pozornosti, všečkov, komentarjev. Morda to ni toliko nesramno, kot podlo. Plitka dejanja, ki sicer delujejo, pa vendar niso ravno najbolj na mestu. In kot sem priznala, sem bila tudi sama del tega razmišljanja, kako lahko to novico izkoristimo in jo povežemo z našimi znamkami. Po eni strani sem bila žalostna, ko se ni izšlo, saj sem se zavedala, da bi s tem uspeli pritegniti veliko sledilcev in odzivov. Po drugi strani pa sem vesela, saj res ne želim spodbujati javnega komentiranja in nesramnosti. Ne želim imeti na vesti kakšnega dejanja, ki bi ga poslanec lahko storil v primeru osebne stiske, zaradi komentarjev.

Upam, da sem vam z zapisom vsaj malo udarila na vest. Da boste od slej večkrat pomislili, preden kaj napišete. Da se boste postavili v kožo tistega, ki ga javno komentirate. Da boste premislili, ali res želite biti tak zgled in vzor svojim otrokom. Je res treba biti nesramen, če ni vse tako, kot bi si vi želeli? Če pač nekdo stori napako? Če je nekdo malo bolj drugačen od vas?

Ne bodite nesramni. Bodite ljudje.