Mini kolumna: Si upaš sam/a na potovanje?

Celo življenje sem občudovala pogumne prijatelje in sodelavce, ki so se na potovanja podali sami. Govorila sem si, jaz nikoli ne bom šla sama. Ne morem, ne upam si, ne bi zdržala… No, pa je nedavno nazaj prišlo do situacije, ko sem ostala pred dejstvom: ali dopust izkoristim in grem na morje, ali se raje doma ”smilim” sama sebi in mi je doglčas?

 

PA SEM ŠLA!

Moj blog ni potovalni blog in to tudi nikoli v osnovi ne bo. Vendar sem se odločila to izkušnjo deliti z vami, saj vem da vas je med bralci veliko takšnih, ki se poigravate s to idejo vendar ne zberete poguma za to.
Ravno v času moje odločitve sem brala knjigo z naslovom K**c gleda – Počnite, kar vam je všeč (res dobra knjiga, priporočam). Avtor me je več kot uspešno spodbudil k razmišljanju, zakaj v večji meri ne počnem stvari, ki so mi všeč in v katerih uživam? Kaj me pri tem omejuje? Ko sem ugotovila, da ni nobenega racionalnega razloga za to, da bi ”čepela” doma in da obstaja ogromno razlogov, zakaj enostavno moram iti na morje, sem spakirala in šla. Samo za en podaljšan vikend za začetek. In bilo je dovolj, da sem ugotovila, da sem se odločila prav!

Naštevam le nekaj izmed pozitivnih stvari, ki sem jih doživela in spoznala:

  • Ko potuješ sam, si po svoje prilagajaš časovnico in prosti čas. 

Ko si to zaželiš, to narediš. Nihče me ni zgodaj zjutraj priganjal, da moram hiteti z zajtrkom in pravočasno oditi na plažo. Nihče me ni grdo gledal in nergal, če sem cel dan poležavala na plaži in uživala v brezdelju. Zaspala sem, ko sem želela, Jedla sem, ko in kar sem želela. Bolj personaliziranih počitnic od tega res ne moreš imeti.

  • Ko potuješ sam, si veliko bolj skrben in odgovoren zase ter za svoje stvari.

Jaz sem že v osnovi bolj pozabljiva oseba in tega si tokrat nisem mogla privoščiti. Točno sem vedela kje imam dokumente, ključe, telefon ali denar. Dobro sem premislila, kje in kako naj pustim torbo na plaži, da mi jo med ”čofotanjem” v vodi, ne bo kdo vzel. Potem pa je tu še meja pri pitju koktejlov, pri zapravljanju ali pospravljanju… Ja, za vse si sam. In ugotovila sem, da v resnici sploh nisem tako pozabljiva oseba, če se potrudim oziroma nimam za seboj varovala – drugih oseb.

  • Ko potuješ sam, se moraš sam znajti, ne glede na to v kakšni situaciji si. 

Vesela sem, da se mi ni zgodilo nič kaj takšnega, kot je npr. počena guma na avtu ali tatvina. Verjetno bi bila to res prava preizkušnja zame, saj si ne predstavljam točno, kaj bi storila. Vendar sem tudi to vzela v zakup, včasih te pač doleti kaj takšnega. No, edini dve bizarno-zabavni stvari, iz katerih sem se morala znajti sta bili, kako se znebiti 70-letnega gospoda, ki se je želel zelo zelo zelo osladno pogovarjati z mano, ter kako zložiti nazaj skupaj samo postavljiv šotor. V obeh situacijah sem se znašla po svoje. V prvi situaciji sem za nekaj ur zamenjala plažo in se tej situaciji pošteno načudila, v drugem primeru pa.. No ja, šotor je prišel z mano domov le na pol zložen. Ravno toliko, da mi ga je uspelo pospraviti v avto. Ampak, domov pa sem ga pripeljala, ane? Tudi to šteje! 🙂

  • Ko potuješ sam, se lahko hitro premisliš.

Ko ugotoviš, da nekaj ni tako kot bi si želel, da ti to ni všeč… Vstaneš in greš. Sama sem načrtovala, da se bom en večer udeležila koncerta v mestu. Ko pa je do večera dejansko prišlo, se mi ni ljubilo iti. Raje sem uživala v sončnem zahodu in v svojih mislih. In nobene slabe vesti nisem imela, da nisem šla. Tako mi je pač pasalo. Ko se mi ni ljubilo več ležati na plaži, sem vstala in šla. Brez prilagajanja, pregovarjanja… Sam si svoj šef in spontanost tu res nima meja. Če ugotoviš, da je bilo potovanje sam s sabo napačna odločitev, spakiraš in greš. Vendar dvomim, ker meni je bilo res noro!

  • Ko potuješ sam, spoznaš sam sebe in urediš svoje misli.

Pa smo prišli do NAJPOMEMBNEJŠE TOČKE tega zapisa. Seveda smo vsi navajeni biti sami s sabo doma. Ko pa si sam s sabo nekje drugje, izven cone domačega udobja, se zgodi, da pri sebi spoznaš in odkriješ marsikatero lastnost, ki je do zdaj nisi opazil. Marsikateri strah se spremeni v pogum (tako je bilo pri meni z žuželkami in pajki) in marsikatera misel se ti utrne, ki se ti sicer v običajnem okolju ne. Potrebovala sem čas zase, potrebovala sem čas sama s sabo in v treh dneh druženja sama s sabo uspela ”počistiti miselno svinjarijo” iz svojega podstrešja. Našla sem nov navdih, novo energijo, novo motivacijo in začutila še večji val produktivnosti.

 

Seveda ima vse svoje minuse…

Kot sem že omenila, nisem imela takšnih ”hujših” situacij, v katerih bi bilo res zelo neprijetno, če bi se znašla sama. Se pa to zna zgoditi in je dobro, da se na njih vseeno vnaprej pripravite oziroma vsaj razmislite o tem, kako bi reagirali, če bi se vam pokvaril avto ali pa če bi vam nekdo ukradel vse dokumente… Seveda se nam to lahko zgodi tudi, ko potujemo v družbi, je pa vseeno malo drugače, če se v težavah znajdeš sam.

Naj še enkrat izpostavim, da je bila to ena boljših odločitev v mojem življenju in balzam za mojo dušo. Svoboda, neodvisnost in samostojnost, ki sem jih občutila ob tem, so me navdali s takšnim pogumom, da sem v avgustu rezervirala moje prvo surfanje v Španiji. Sama. No, v surf hiši ne bom sama. Vendar pa bo to zopet korak naprej k osvobajanju, saj se bom podala res na neznano pot in področje, kjer še nisem bila… Ampak že komaj čakam, da grem! 🙂