Mini kolumna: Včasih ti mora biti dolgčas

Najprej se moram zahvaliti mojima super copy sodelavcema, ki sta mi dala idejo, da z vsemi vami na blogu delim moje razmišljanje o delu, dogodivščinah v agenciji in izven nje, ter nasploh še malo bolj oseben vpogled v moje delo in življenje. Tako začenjam z mojim prvim prispevkom iz serije Mini kolumna.

 

Pritisk, dolgčas, pritisk, dolgčas…

Marsikateremu bralcu tega zapisa je agencijsko delo še kako znano. Veliki večini pa ni. Ko sem razmišljala, kako bi agencijsko delo opisala, sem razmišljala o tem, kaj sem počela zadnje mesece in kako. In ugotovila sem, da dejansko ”agencijci” opravljamo projektno delo. Vsak izmed nas dela na različnih projektih/naročnikih, ki te v enem trenutku potrebujejo bolj, v drugem pa manj. In vse prevečkrat se zgodi, da te vsi naročniki potrebujejo v istem tednu ali pa te ne potrebujejo ravno takrat, ko te ne potrebuje nihče. Iz meseca v mesec se tako soočamo z obdobji napetosti in velikega pritiska, na drugi strani pa z obdobji ”dolgčasa”, ki pa to v resnici ni, saj nikoli ni dneva, ko zares ne bi bilo dela.

Sam pojem dolgčas namreč dobi drugačen pomen, kot ga ima sicer v normalnih okoliščinah. Zaradi psihične in fizične navajenosti na visok tempo projektnega dela in življenja, se ti namreč zazdi, da nisi produktiven in koristen, če ne delaš na vsaj 10-ih projektih naenkrat. Misli si ne znaš oziroma ne moreš zaposliti s čim drugim, kot z delom. No, pa vendar tudi dolgčas pride… S časom.

Agencijsko delo ni samo projektno delo, ampak če nanj gledamo kot na celoto, je intervalno delo. Skupaj ekipe tečemo intervale. Ko pride nov projekt ali nov pitch – šprintamo. Ko dobimo pitch in moramo izpeljati kampanjo – joggamo. Ko delamo samo na rednih, ustaljenih projektih – hodimo. Marsikdo šprinta ne zdrži in se zlomi pod pritiskom. Pa se je že kdo zlomil tudi med hojo?

 

Najraje bi samo šprintala

Ne zares, ker v resnici sovražim tek, ampak v smislu zgoraj opisane prispodobe – rada sem zaposlena in rada rešujem izzive. Težji kot so in več kot jih imam, bolje se počutim. No, sem se počutila. Tudi pri meni se je enkrat ustavilo in vesela sem, da sem to doživela. Opravljanje več nalog hkrati, neprestano delo pod časovnim in kreativnim pritiskom, 12-urni delavnik… Nekako tako je izgledalo moje življenje še nekaj mesecev nazaj. Pa občasno še zdaj. V sebi čutim željo po konstantnem dokazovanju in napredovanju. In vse to se mora zgoditi čim hitreje. Zaradi prevelikih ambicij je tudi mene doletela izčrpanost in ugotovila sem, da si moramo v življenju vzeti čas, da nam je dolgčas. To pa ni tako lahko kot se sliši, sploh če si oseba, ki je navajena biti vsako sekundo svojega življenja zaposlena. Naloga je lahko precej naporna, ne samo zame, tudi za moje bližnje, ki morajo iz dneva v dan prenašati moja vprašanja, kot so: ”Kaj gremo delati?” in ”A bi šli danes tja in tja?”.

 

Intervali so super

Trenutno sem ravno v fazi dokazovanja, da dolgoročno postanem del širše kreativne ekipe. Kar mi je super – spet imam nove projekte, spet se dokazujem, spet po nekaj tednih hoje – šprintam. V času bolj umirjenih dni sem ugotovila, da jih moram sprejeti in izkoristiti dolgčas sebi v prid. Tekom napornega dela na projektih namreč pridobiš veliko izkušenj, novega znanja, spoznaš ostale člane ekipe in se miselno izčrpaš. Projekti vsem članom ekipe postavijo skupne cilje, ki jih vsi člani prevzamemo in tem ciljem podredimo svoje lastne cilje. Ko pa je projekt končan, je čas, da svoje lastne cilje zopet postavimo na prvo mesto. Je čas, da si kreativno, psihično in fizično opomoremo. Da razmislimo o novo pridobljenem znanju in izkušnjah s preteklega projekta, ter jih povežemo in nadgradimo z novimi projekti. To je čas, ko zares napredujemo in rastemo. In ja, to je čas, ko nam mora biti dolgčas.

 

Intervalno delo ni za vsakogar, morda tudi zame čez nekaj let ne bodo več. Ne glede na količino dela pa svetujem sama sebi in tudi vam, da pazite, da vas vaše delo ne poje. Naj vam ne poje vašega prostega časa in naj ne bo delo edina stvar, ki se vam dogaja v življenju. Predvsem pa, pustite si, da vam je kdaj pa kdaj tudi dolgčas.